KRAJINSKI PARK ŠTURMOVEC
Krajinski park Šturmovec je posebna znamenitost občine Videm. Dostop do Šturmovcev je možen s Ptuja do Markovcev, nato čez Dravo po jezu HE Formin in navzdol do table, ki označuje krajinski park. Po kolovozih in shojenih, a neoznačenih poteh je možen sprehod po Šturmovcih. Drug možen dostop je peš iz vasi Videm na zahodni strani parka.
Naravne razmere in vpliv človeka so botrovali temu, da najdemo na majhnem prostoru krajinskega parka Šturmovec pravo zbirališče živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene in prezrte. Mnoge vrste ptic, rastlin in kačjih pastirjev, ki so na seznamu redkih in ogroženih vrst, so tod našle zadnje prebivališče. Ko se spustimo z jezu v Šturmovce, poniknemo v čisto drugačen svet.
Iz betona preide pokrajina med travnike pod velikimi hrasti in bresti, prekinjajo jih njive ter deli starih strug Drave in Dravinje. Pozimi je vse zelo mirno, le ptiči in srnjad dajejo vtis življenja. Spomladi je drugače, travniki zasijejo v pestrih barvah, bregovi, prodišča in mrtvice so polne življenja.
Pestrost bivališč se zrcali v velikem bogastvu rastlinskega in živalskega sveta. Tukaj je bilo opaženih preko 230 vrst ptic, od katerih jih približno 90 v Šturmovcih gnezdi. Zanimive in hkrati zelo ogrožene so vrste, ki so vezane na rečno dinamiko Drave in Dravinje, npr. mali martinec, mali deževnik in vodomec. Tradicionalno sonaravno gospodarjenje je omogočilo preživetje nekaterim ogroženim pticam kulturne krajine, kot so sirijski detel in smrdokavra, tukaj pa še vedno gnezdi številčno zelo močna populacija rjavega srakoperja. Pester je tudi živalski svet vodnih nevretenčarjev izmed katerih nas bodo s čudovitimi barvami očarali metulji ter številni kačji pastirji. Izmed skoraj 500 zabeleženih vrst rastlin so velika zanimivost Šturmovcev divje orhideje. Čeprav so nekatera rastišča zaradi gnojenja in premene travnikov v njive močno ogrožena, uspeva tukaj kar 9 vrst orhidej; čeladasta kukavica, trizoba kukavica in piramidasti pilovec so dokaj pogoste, druge, na primer čebeljeliko mačje uho ali zavito škrbico pa najdemo mnogo redkeje.
Pestrost različnih življenjskih prostorov je posledica nihanja vode, torej občasnega poplavljanja. Takrat vode nekje odnašajo, drugje odlagajo naplavine, temu sledijo tudi prilagojene rastlinske in živalske vrste. Naši predniki se niso naseljevali v poplavnem pasu, ta je bil primeren le za občasno kmetijsko dejavnost, zlasti za pašo in košnjo. Sčasoma pa so postali bolj drzni, z raznimi posegi so utesnili reke v osrednji del struge. S tem se je sicer zmanjšala površina poplavnih območij, pa tudi velik del pestrega in značilnega življenja, vezanega na nenehno in nepredvidljivo nihanje vode. Sedaj jez preprečuje poplavljanje, zato ne nastajajo sveže rane, ki jih naseljujejo pionirske vrste. Pestrost se manjša, podoba Šturmovcev spreminja. S cvetlicami bogata travišča za enkrat še ostajajo, predvsem zato, ker jih domačini, kot že desetletja prej, še redno kosijo.
Krajinski park Šturmovci je bil z odlokom občine Ptuj ustanovljen leta 1979. Leta 2004 je vlada republike Slovenije z uredbo o posebnih varstvenih območjih ( območja Natura 2000) določila območja Natura 2000 v Sloveniji, med katere je bilo uvrščeno tudi širše povodje Drave, skupaj s krajinskim parkom Šturmovec (MRT Šturmovec).
Območje Šturmovcev, tako krajinskega parka kot njegove širše okolice, je z vidika favne in flore izjemno pestro. Ravno zaradi ohranitve rastlinskih in živalskih vrst je bil del Šturmovcev zaščiten kot krajinski park, kaj več pa — razvojno gledano — po porušenju naravnega ravnovesja z gradnjo akumulacijskega ptujskega jezera ni bilo storjeno. Sam ekosistem v Šturmovcih je izjemno občutljiv, vsaki že najmanjši negativni poseg vanj lahko povzroči nepopravljivo škodo. Največji deleži zemlje znotraj krajinskega parka Šturmovec so klasificirani kot vodotoki, gozdovi, pašniki in travniki. Delež njiv je razmeroma majhen. Neprimernost za kmetijstvo daje prednost v razvoju turizma, za katerega ima park veliko naravnih danosti.
Velik delež parcel je v državni lasti. Večinoma država poseduje gozdove, vodotoke, ceste in poti, tako da na teh parcelah ni možen razvoj kmetijstva. Območje je po namembnosti izrabe tal večinsko ekstenzivno kmetijsko, intenzifikacija ni niti smiselna in tudi ni v interesu lokalne skupnosti. Značilen je velik delež zemljišč z več kot enim lastnikom in majhna velikost parcel.
Poleg zmanjšane dinamike poplavnega režima reke Drave, predstavlja velik problem tudi spremenjen odnos človeka do tega prostora, saj se zaradi neekonomičnosti opuščajo tradicionalni načini rabe zemljišč. Zaradi opuščanja košnje in sečnje prihaja do zaraščanja nekdanjih logov in gozdnih travnikov. Iz smeri Vidma se povečujejo intenzivno obdelane in meliorirane kmetijske površine, intenzivni način pridelave koruze ter sladke pese. Z uporabo kemičnih sredstev se obremenjuje okolje in onesnažuje podtalnica, še zlasti ko gre za njivske površine znotraj krajinskega parka.
Varstveno naravnan razvoj krajinskega parka Šturmovci in celotnega povodja Drave ima obremenilen vpliv na gospodarski razvoj občin Videm in Markovci (MRT).
Dejavnosti, ki so negativno vplivale na razvoj in še naprej ogrožajo podobo prostora(MRT):
· Intenzivno kmetijstvo ( uporaba kemičnih pripravkov, melioracije);
· Zajezitev reke Drave za potrebe pridobivanja električne energije;
· Neustrezna ureditev odvajanja odpadnih vod;
· Nelegalni izkopi gramoza in divja odlagališča odpadkov.
Predvidene dejavnosti in ukrepi, ki lahko pozitivno vplivajo na krajinsko podobo in razvoj prostora (MRT):
· Sonaravno kmetijstvo (tržna usmerjenost ob uporabi sodobnih in za okolje sprejemljivejših načinov kmetovanja).
· Izobraževanje in naravoslovni turizem ( naravoslovna učna pot, kulturna pot, taborništvo, kulturne prireditve in oživljanje starih običajev, lovstvo).
· Širitev ribogojništva v navezavi s komercialno turistično ponudbo (dejavnost izven ožjega območja krajinskega parka);
· Izboljševanje vodnega režima Šturmovcev ( oživitev nekaterih mrtvic) s pomočjo Studenčnic — izvirov podtalnice v spodnjem delu dravskega polja;
· Proga za kajak kot možnost za dodatno obogatitev vodne dinamike prostora ( oživitev mrtvice);
Načrtovani posegi s pričakovanim negativnim vplivom, ki ga bo potrebno omejiti (MRT):
· Hitra cesta Ptuj-Ormož;
· Predviden daljnovod 400 kW.
Šturmovci predstavljajo skupaj z Dravo neprecenljivo naravno vrednoto, ki ni pomembna le v slovenskem, ampak tudi mednarodnem merilu. Območje izpolnjuje kriterije za uvrstitev na prestižni seznam mednarodno pomembnih mokrišč po Ramsarski konvenciji ter kriterije za uvrstitev med zavarovana območja evropskega naravovarstvenega omrežja NATURA 2000.