POLITIČNE STRANKE V OBČINI VIDEM
V občini Videm deluje devet političnih strank.
Stranke so razvrščene po abecednem vrstnem redu.
DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije
LDS – Liberalna demokracija Slovenije
N.Si – Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka
SD – Socialni demokrati
SDS – Slovenska demokratska stranka
SLS – Slovenska ljudska stranka
SMS - ZELENI – Stranka mladih – Zeleni Evrope
ZARES – Zares nova politika
ZELENI Slovenije
POLITIČNE STRANKE V SLOVENIJI
Politična stranka je združenje državljank in državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, sprejete v programu stranke, z demokratičnim oblikovanjem politične volje državljank in državljanov in s predlaganjem kandidatk oziroma kandidatov na volitvah v državni zbor, za predsednico oz. predsednika republike ter v organe lokalnih skupnosti (Zakon o političnih strankah – 1. člen).
Slovenija ima večstrankarski sistem, vendar ustava ne opredeljuje strank. V ustavi se pojem stranke pojavlja samo štirikrat. Najprej v členu, ki govori o pravici do zbiranja in združevanja. Zagotovljena je pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugimi. Zakonske omejitve teh pravic so dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti člani političnih strank (Ustava Republike Slovenije – 42. člen). Ustava o političnih strankah govori še v členu, ki določa nezdružljivost sodniške funkcije. Funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, organih lokalne samouprave in organih političnih strank ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to določa zakon (Ustava Republike Slovenije – 133. člen).
Stranko lahko ustanovi najmanj 200 polnoletnih državljank in državljanov Republike Slovenije, ki podpišejo izjavo o ustanovitvi stranke (Zakon o političnih strankah – 4. člen). Stranka se vpiše v register strank, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve. Stranka postane pravna oseba z dnem vpisa v register. Registrski organ objavi izrek odločbe o vpisu stranke v register v Uradnem listu Republike Slovenije. Stranka se lahko združuje z drugimi strankami oziroma se lahko razdruži.
Stranka ima statut in program. V Sloveniji v skladu z zakonom o političnih strankah ne sme delovati stranka, ki ima sedež v tujini.
REGISTER POLITIČNIH STRANK V SLOVENIJI vodi Ministrstvo za notranje zadeve. Register političnih strank je računalniško vodena evidenca registriranih političnih strank, ki se vodi na podlagi 10. člena Zakona o političnih strankah in v skladu s Pravilnikom o registru političnih strank in o obrazcu ustanovne izjave.
TEORIJE O NASTANKU IN RAZVOJU POLITIČNIH STRANK
Politične stranke so organizacije, ki imajo dvojno vlogo. Na eni strani imajo socialno vlogo in so socialni akterji. Razvijajo strukturne povezave družbe. Prek njih povezujejo volivce in simpatizerje, prek svoje mobilizacijske funkcije vključujejo državljane v politični sistem.
Pomemben faktor v demokratičnih državah za opredeljevanje političnih strank je tudi razvrščanje po levo-desnem kontinuumu. Isto stranko namreč lahko po različnih kriterijih in v različnih časovnih točkah razvrstimo po levo-desnem kontinuumu.
S tem problemom sta se največ ukvarjala Jan-Erik Lane in Svante Ersson v Politics and Society in Western Europe. Kot najpomembnejše kriterije razvrstitve sta podala vmešavanje države na trg, državo blaginje, socialno enakost, dovzetnost za spremembe oziroma prilagoditev sistemu, odnos-cerkev – država in vrednote stranke.
Levo v evropskem smislu pomeni predvsem opredeljevanje za socialno enakost, zavzemanje za javno lastnino, za solidarnostno razporeditev lastnine, v političnem smislu pa za več sodelovanja državljanov na primer na referendumih, za odločanje, delavsko udeležbo.
Desno v evropskem smislu predstavlja zavzemanje za manjše sodelovanje državljanov, netolerantnost do drugih, drugačnih, tujcev, beguncev, socialno neenakost, zasebno lastnino.
DELOVANJE ŽENSK V POLITIKI NA SLOVENSKEM
Ženske so splošno volilno pravico na državni ravni dobile relativno pozno - šele po drugi svetovni vojni. Boj zanjo pa se je začel že pod avstrijsko in kasneje pod avstroogrsko vladavino, kajti tudi v času nastanka Avstro-Ogrske tedanja država še ni poznala neposrednih volitev, volilna pravica pa je bila vezana na plačevanje davkov.
Na širitev volilne pravice so bistveno vplivale tri velike reforme: prva (leta 1873) je uvedla neposredne volitve v dunajski parlament, druga (1896 leta) je uvedla splošno moško volilno pravico, tretja (leta 1907) pa je odpravila volilne razrede. Volilna pravica žensk pa se je uvedla po koncu vojne in s sprejetjem ustave leta 1946, kjer je volilna pravica žensk tudi zapisana.
Slovenija je imela do leta 2006 določeno, da ima pravico biti izvoljen vsak polnoleten državljan z volilno pravico. Zakon ni predvideval najmanjšega procenta zastopanosti posameznega spola na volitvah. V letu 2006 so se tako na državni kot na lokalni ravni uvedle t.i.ženske kvote oz. določitev najmanjšega procenta zastopanosti obeh spolov, ki se postopno uvede do lokalnih volitev leta 2014, ko bodo morale stranke predlagati kandidate oz. kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatur oz. mest na kandidatni listi ter svoje kandidate ozorima kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti imenično po spolu.