ZGODOVINA OBČINE
Videm pri Ptuju se v pisnih virih omenja leta 1355, ko je bil imenovan župnik v cerkvi ob Dravinji. Sicer pa se kraj z imenom S. Vitus in Tren omenja v listini iz leta 1392.
Matej Slekovec piše v župnijski kroniki, da je stal na “ Gradišču “, ob izlivu Dravinje v Dravo, na najvišjem vrhu, nekoč mogočni grad “Tranek”-Dranek-Treum, ki nosi ime po Dravinji. Danes o gradu ni sledu, navedba “ Gradišče “ pa je nekoliko vprašljiva. Pisno gradivo pa se je tedaj ohranjalo predvsem v povezavi s gradom Treum. Lastniki haloških posesti so bili gospodje Draneški, nato so ga odkupili gospodje Ptujski. Kasneje se grad omenja vse do druge polovice 14. stoletja. V bližini gradu pa se v začetku 15. stoletja omenja cerkvica S. Janža, ki so jo dali postaviti gospodje Ptujski.
Kraj so pestile različne nesreče. V letu 1532 so napadli Turki in porušili več gradov in cerkva v Halozah, med njimi najbrž tudi grad “Tranek”. Cerkev S. Vida so kmalu obnovili, razvaline gradu pa so izginile. V letu 1645 se je kuga razširila iz Ptuja na Videm. Tako je bila meseca julija že polovica hiš zaznamovanih z belim križem- znamenjem kuge. Vendar pa najbrž ni bila vedno opisana črna azijska kuga, ampak pogosto druge kožne bolezni, ki so začele razsajati kot posledica naravnih nesreč. Tako pišejo, da je leta 1762 na te kraje priletelo toliko kobilic, da so kot oblak zasenčile sonce, nato pa se je razširila kužna bolezen, ker se je od poginulih kobilic širil strašen smrad. Verjetno pa bolezni ni povzročil razpadajoči mrčes, ampak je zaradi lakote, ki so jo povzročile kobilice s svojim pustošenjem, nastopila uničujoča epidemija kakšne sicer ne tako nevarne bolezni. Leta 1645 pa je mogoče iz opisa bolezni vendarle sklepati, da je razsajala črna kuga.
Leta 1907 je 3. julija iz zahoda prihrumela strašna nevihta, da je bilo temno kot ponoči. Ko je huda ura ponehala, so bile Haloze bele od toče. Kupi toče so ležali več dni po grabah. Leta 1926 in 1927 je poplavila Dravinja in sicer v takšnem obsegu, da se kaj takšnega niso spominjali niti najstarejši ljudje. Vendar pa sedaj zaradi spremembe podnebja, ki je posledica izgorevanja premoga in nafte, Dravinja na tem mestu redno poplavlja.
Videm pri Ptuju se pojavi s svojim imenom v letu 1952, do takrat pa se omenja z imenom Sv. Vid pri Ptuju.
RAZVOJ NEKATERIH VEČJIH KRAJEV V OBČINI VIDEM
Leskovec je prvič omenjen v letu 1440, čeprav domnevajo, da je obstajal že prej. Krajevno središče se je izoblikovalo okrog cerkve sv. Andreja. Kraj je pretežno hribovit, s strmimi pobočji, zato je življenje tukaj zelo težko. Na sedanji meji s Hrvaško sta zgrajeni podružnični cerkvi Sv. Magdalena in Sv. Avguštin, ki stojita na najvišjem hribu te krajevne skupnosti.
Dolena je v preteklosti spadala pod Ptujsko goro ( okrog leta 1400 ). Otroci so šolo obiskovali pri Sv. Duhu v Halozah, župnija pa je bila pri sv. Trojici. Kraj leži južno od reke Dravinje in je pretežno hribovit. V kraju omenjajo gradič Dobrava ali Stari grad. Le tega je Ulrik Dolenjski leta 1419 podaril tedaj ustanovljeni cerkvi na Ptujski gori. Poznejši lastniki so grad prezidali, med drugo svetovno vojno pa je bil grad porušen.
Zapiski o Selah segajo v 19. stoletje. Takrat je naselje spadalo v občino Sv. Vid pri Ptuju. Sela so obcestna vas na levem bregu reke Polskave. Prebivalci se že od nekdaj ukvarjajo s poljedelstvom, živinorejo in deloma z vinogradništvom, nekateri pa se vozijo na delo drugam. Kot organizacija v obliki je zelo mlada, ustanovljena v letu 1998. Kulturno znamenitost predstavlja “ Štajnerjeva kapela “, ki je bila zgrajena po drugi svetovni vojni, in kužno znamenje, ki priča, da se kugi tudi prebivalci Sel niso mogli izogniti.