POSEBNOSTI NAŠE OBČINE
V osrčju krajevnih središč se skrivajo posebnosti, majhne odličnosti pridnih ljudi. Naši občani živijo v osmih krajevnih skupnostih : Doleni, Selih, Lancovi vasi, Tržcu, Pobrežju, Vidmu, Sovičah-Dravcih-Vareji in Leskovcu. Vsaka krajevna skupnost ima neko svojo posebnost, zato se je treba podati v te čudovite kraje in jih pobliže spoznati.
V vseh letnih časih boste pri nas našli kaj zanimivega in posebnega; nekaj tega se skriva tudi v ribištvu in gojenju rib. Ribogojnice so si ljudje uredili v prijaznem okolju narave. Narava je včasih skromna, a vendar daje tistim, ki jo znajo spoštovati. Ribiči in gojitelji rib to znajo in zmorejo, zato dober ulov ni redkost v naših krajih.
Potok Studenčnica, ki teče vzdolž vasi Pobrežje, daje varno zavetje avtohtonim rastlinam, pticam, ribam in drugim živalskim vrstam, zato ni nič nenavadnega, da so si v tem varnem okolju narave domačini uredili manjše ribnike. V njih gojijo pretežno postrvi, ena od vaških posebnosti, povezane z ribištvom, pa je Pobreški ribji piknik.
Cerkev sv. Družine na Selih je srce kraja. Posvečena je bila leta 1904, njena cerkvena patrona Ciril in Metod krasita pročelje cerkve, ki je bila nazadnje obnovljena late 1999. Največ vernikov to podružnično cerkev župnije SV. Vida obišče na Anino nedeljo v juliju, ko je na Selih žegnanje.
Ena najlepših razglednih točk srednjih Haloz je gotovo strmi hribček sv. Avguštin. Visok je samo 506 m, vendar presega vse druge bližnje griče. Naši predniki so znali ceniti lepoto Božjega stvarstva, zato so na tem obmejnem griču v 16. stoletju postavili kar dve cerkvici. Že vrsto let združujeta vernike s slovenske in hrvaške strani državne meje. Vsako leto v avgustu, na god sv. Avguština, na strmi hribček prisopiha mnogo romarjev. Avguštin je izredne razgledna točka. Cerkvici sta podružnici župnije sv. Andraža v Leskovcu in so ju temeljito obnovili v letu 1999.
“ Sem častitljiva, sem stara, sem ponosna, ker sem lepa. Da sem stara, pričata romanika iz 12. in gotika iz 14. stoletja, “ nam dandanašnji pripoveduje Janž. Cerkvica je prav gotovo ena najlepših na Slovenskem, njeno bogastvo je v arhitekturi; lepo vidna so tri romanska okna v severni steni, gotsko okno v prezbiteriju in na zunanji severni strani prezbiterija rimska kamna z bogato fuguraliko. Cerkvico sv Janža so obnovili leta 1999.
Krajinski park Šturmovci- ime izvira iz nekdanjega nemškega ledinskega imena STURMAU. Ime mu lepo pristaja zaradi nenehnega spreminjanja reke in povodenj v preteklosti. Šturmovci ležijo pod Ptujem, starosto slovenskih mest, med Ptujskim in Dravskim poljem. Z južne strani ga omejuje haloški rob, s severne pa Ptujsko jezero.
ŠTURMOVCI NEKOČ- Levo in desno od glavnega rečnega korita se je voda pretakala po stranskih koritih, zastajala v mrtvicah, nanašala prodišča, jih zapuščala in se čez desetletja vračala. Tako je ustvarila nadvse pester; od človeka povsem neodvisen življenjski prostor.
ŠTURMOVCI DANES- po nastanku akumulacijskega jezera je veliko rečnih korit ostalo suhih in reka se je spremenila v potok. Od nekdanjega poplavnega gozda je v prvotni funkciji ostalo le nekaj hektarjev loke.
Naravne razmere in vpliv človeka so botrovali k temu, da na majhnem prostoru najdemo pravo zbirališče živalskih in rastlinskih vrst, rastlin in kačjih pastirjev, ki so na seznamu redkih in ogroženih vrst in so tod našle zadnje prebivališče.
Na reki Polskavi v Tržcu je zrasla prva mala hidroelektrarna v naši občini.
Lepo urejeni domovi so ena naših vaških posebnosti.
V pustnem času je že tradicionalna povorka Fašenk na Vidmu. Na njej sodelujejo tradicionalne pustne maske: korant iz Lancove vasi z značilnimi rogovi, orači iz Haloz, plesači in “ rusa “.
Občina Videm vsako leto v mesecu juniju, ko goduje župnijski zavetnik Sveti Vid praznuje občinski praznik. Takrat se podeljujejo najvišja občinska priznanja in plakete. V okviru praznika poteka veliko kulturnih in športnih prireditev, ki jih organizira občina, šola in društva.